Obdobja
Pet obdobij slovenske zgodovine
Vsak dnevni izziv ima po en dogodek iz vsakega od petih obdobij. Tu je kratek vodnik skozi dva tisoč let — brez letnic, da ti ne pokvarimo igre.
Antika, Karantanija in srednji vek
Ozemlje današnje Slovenije je bilo v antiki del rimskega sveta. Ob jantarni poti so rasla mesta Emona (Ljubljana), Celeia (Celje) in Poetovio (Ptuj), čez Julijske Alpe pa so vodile ceste proti Italiji in Panoniji.
Po preseljevanju ljudstev so se tu naselili slovanski predniki Slovencev. V Vzhodnih Alpah je nastala Karantanija, ena prvih slovanskih državnih tvorb, znana po obredu ustoličevanja knezov na Gosposvetskem polju. Sledilo je pokristjanjevanje iz Salzburga in Ogleja, iz tega časa pa so tudi Brižinski spomeniki, najstarejši ohranjeni zapis v slovenščini.
V visokem in poznem srednjem veku so deželo oblikovali fevdalni gospodje, samostani in mesta. Najmočnejša domača plemiška rodbina so bili Celjski grofje, ob koncu obdobja pa so dežele pustošili turški vpadi.
Reformacija, kmečki upori in barok
Z reformacijo je slovenščina dobila prve tiskane knjige. Primož Trubar je napisal Katekizem in Abecednik, Jurij Dalmatin je prevedel celotno Sveto pismo, Adam Bohorič pa je izdal prvo slovnico.
Kmetje so se zaradi vse večjih dajatev večkrat uprli fevdalcem; najbolj znana sta veliki slovenski in slovensko-hrvaški kmečki upor. Protireformacija je protestantizem v deželi zatrla.
Barok je Ljubljani in drugim mestom dal cerkve, palače in vodnjake. Janez Vajkard Valvasor je v knjigi Slava vojvodine Kranjske popisal deželo in njene posebnosti, ob koncu obdobja pa so reforme Marije Terezije in Jožefa II. uvedle obvezno šolanje in spremenile upravo.
Narodno prebujanje in pomlad narodov
Okoli barona Žige Zoisa se je zbral krog razsvetljencev: Anton Tomaž Linhart je napisal prvo slovensko komedijo in zgodovino Slovencev, Valentin Vodnik pa je urejal prvi slovenski časopis. Za nekaj let so del ozemlja zasedli Francozi in ga vključili v Ilirske province.
France Prešeren je slovenščino povzdignil v jezik vrhunske poezije. V času pomladi narodov je nastal program Zedinjena Slovenija, ki je prvič zahteval združitev vseh Slovencev v eni deželi.
Sledile so čitalnice, tabori, Slovenska matica in prve politične stranke. Južna železnica, industrija in šolstvo so spreminjali vsakdanje življenje, mnogi pa so se izselili v Ameriko.
Svetovni vojni in doba Jugoslavij
V prvi svetovni vojni je ob Soči potekala ena najbolj krvavih front, soška fronta. Po razpadu Avstro-Ogrske so Slovenci vstopili v Državo SHS in nato v Kraljevino SHS, pozneje imenovano Jugoslavija. Rudolf Maister je zavaroval severno mejo, v Ljubljani pa je bila ustanovljena univerza. Primorska je pripadla Italiji, Koroška po plebiscitu Avstriji.
V drugi svetovni vojni so si Slovenijo razdelili okupatorji. Nastala je Osvobodilna fronta s partizanskim gibanjem, pa tudi protirevolucionarne enote; vojni je sledilo obdobje povojnih pobojev.
V socialistični Jugoslaviji je Slovenija postala najbolj razvita republika. Industrializacija, samoupravljanje, odprta meja proti zahodu in razmah kulture ter športa so zaznamovali desetletja do konca osemdesetih let.
Osamosvojitev in sodobna Slovenija
Proces proti četverici JBTZ, Majniška deklaracija in prve večstrankarske volitve so odprli pot k demokraciji. Na plebiscitu se je velika večina volivcev odločila za samostojno državo; razglasitvi neodvisnosti je sledila desetdnevna vojna, nato mednarodno priznanje.
Slovenija je postala članica Združenih narodov, kasneje pa Evropske unije in Nata, uvedla je evro in predsedovala Svetu EU. Ob tem so športniki, umetniki in znanstveniki ime države ponesli po svetu.
To obdobje sega do danes — zato v igri ne manjka niti najnovejših dogodkov.
Rešitve preteklih izzivov s kratkimi razlagami najdeš v arhivu.
Preizkusi se v današnjem izzivu →